SLOVARČEK GEODETSKIH IN NEPREMIČNINSKIH POJMOV

Elaborat je strokovni dokument, ki ga geodetsko podjetje izdela kot podlago za izvedbo posameznega geodetskega oziroma katastrskega postopka. Vsebuje rezultate meritev, izračune, grafične prikaze, podatke iz uradnih evidenc in druge sestavine, ki so potrebne za vpis oziroma spremembo podatkov v katastru nepremičnin.

Evidentiranje stavbe je postopek, s katerim se podatki o stavbi in njenih delih vpišejo oziroma uskladijo v katastru nepremičnin. Geodetsko podjetje na podlagi izmere in drugih potrebnih podatkov izdela elaborat, ki je podlaga za vpis podatkov v uradno evidenco.

Gradbeno dovoljenje je upravni akt, s katerim pristojni organ pod pogoji, določenimi v dovoljenju, dovoli izvedbo določene gradnje. V njem so določeni bistveni podatki o nameravani gradnji, njeni lokaciji, objektu in drugih pogojih, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.

Geodetski načrt je strokovni prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju ter nad in pod njim v pomanjšanem merilu. Glede na namen lahko prikazuje relief, stavbe, ceste, komunalne vode, zemljiške parcele, rastlinstvo, vode in druge podatke.

Geodetski načrt je pomembna podlaga pri projektiranju in načrtovanju gradnje. Sestavljata ga grafični prikaz in certifikat geodetskega načrta. Vsebina in natančnost geodetskega načrta se določita glede na njegov namen uporabe.

Geodetski načrt novega stanja zemljišča prikazuje dejansko stanje na območju po izvedeni gradnji oziroma drugem posegu v prostor. Izdelan je na podlagi geodetske izmere in drugih ustreznih podatkov ter se uporablja kot dokumentacija pri evidentiranju izvedene gradnje in v drugih postopkih, kjer je potrebno prikazati novo stanje.

Geodetska izmera je strokovni postopek določanja položaja, oblike, velikosti in drugih lastnosti objektov, zemljišč in njihovih sestavin v prostoru. Izvaja se z uporabo sodobnih geodetskih instrumentov in metod, kot so GNSS-meritve, tahimetrična izmera, lasersko skeniranje in druge metode.

Geodetsko podjetje je gospodarska družba oziroma druga pravna oblika, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti. Geodetska podjetja izvajajo različne geodetske storitve, med drugim urejanje mej, parcelacije, evidentiranje stavb, izdelavo geodetskih načrtov in druge katastrske postopke.

Izravnava meje je katastrski postopek, pri katerem lastnika sosednjih parcel sporazumno spremenita potek že urejene meje zaradi uskladitve z dejanskim stanjem v naravi ali lažje uporabe zemljišča.

Pri izravnavi morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji glede površine parcel in obsega spremembe meje.

Izmera objekta je geodetski postopek, pri katerem se določijo dimenzije, položaj, višine, površine in druge geometrijske značilnosti objekta. Uporablja se pri evidentiranju stavb, izdelavi načrtov, pripravi projektne dokumentacije, nadzoru izvedene gradnje in drugih namenih.

Identifikacija nepremičnine pomeni določitev oziroma preveritev podatkov, s katerimi je nepremičnina nedvoumno določena v uradnih evidencah. Pri parceli je ključna kombinacija katastrske občine in parcelne številke, pri stavbi pa njena identifikacijska oznaka in drugi podatki iz katastra nepremičnin.

Kataster nepremičnin je uradna evidenca podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb. Omogoča evidentiranje njihovega položaja, oblike, površine in drugih fizičnih ter dejanskih podatkov o nepremičninah.

Kataster nepremičnin je nadomestil nekdanji zemljiški kataster in kataster stavb ter predstavlja enotno evidenco podatkov o nepremičninah.

Katastrska občina je osnovna prostorska enota, znotraj katere se vodijo podatki katastra nepremičnin. Vsaka katastrska občina ima svojo šifro in ime, parcele znotraj nje pa so označene s parcelnimi številkami.

Katastrski načrt je grafični prikaz podatkov o parcelah in njihovih mejah v katastru nepremičnin. Na njem so prikazane tudi parcelne številke in tlorisi stavb.

Pomembno je, da grafični prikaz katastrskih mej ne pomeni nujno, da je meja v naravi določena z enako natančnostjo. Za natančno določitev meje na terenu je lahko potrebna ureditev meje.

Katastrski postopek je postopek, v katerem se določijo, spremenijo ali evidentirajo podatki o parcelah, stavbah in delih stavb v katastru nepremičnin. Med pomembnejše katastrske postopke sodijo ureditev meje parcele, parcelacija, izravnava meje, vpis stavbe in vpis sprememb podatkov o nepremičninah.

Koordinate so številčne vrednosti, s katerimi je določen položaj točke v prostoru. V geodeziji se uporabljajo za natančno določanje položaja mejnih točk parcel, stavb, objektov in drugih elementov v državnem koordinatnem sistemu.

Mejnik je označba v naravi, s katero je označena točka urejene meje parcele. Mejnik lahko postavi, prestavi ali odstrani le za to pooblaščena oseba oziroma geodetsko podjetje v skladu s predpisi.

Mejna obravnava je postopek, ki se izvede pri urejanju meje parcele. Na njej geodet skupaj z lastniki sosednjih parcel obravnava predlagani potek meje ter ugotavlja soglasje strank o njenem poteku.

Če se stranke s predlagano mejo strinjajo, se lahko meja po izvedenem postopku vpiše v kataster nepremičnin kot urejena meja.

Meja parcele razmejuje zemljišče ene parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. V katastru nepremičnin je meja parcele določena s točkami in daljicami, ki skupaj tvorijo zaključen poligon.

Meja, ki je vpisana kot urejena meja in ima koordinate določene s predpisano točnostjo, predstavlja pravno urejeno katastrsko mejo.

Neurejena meja je meja parcele, ki v katastru nepremičnin ni vpisana kot urejena meja. To ne pomeni nujno, da meja v naravi ni poznana ali da med sosednjimi lastniki obstaja spor.

Če je za gradnjo, prodajo nepremičnine ali drug namen potrebna natančno določena meja, je lahko potrebna ureditev meje.

Nova izmera je katastrski postopek, ki se izvede na zaokroženem območju in lahko vključuje več različnih katastrskih postopkov. Z novo izmero je mogoče urediti ali spremeniti podatke o parcelah in stavbah ter izboljšati njihovo lokacijsko kakovost.

Odmera dolžinskega objekta je geodetski postopek, pri katerem se določi območje oziroma meja dolžinskega objekta. Takšni objekti so lahko na primer ceste, železnice, vodotoki in drugi objekti, ki se raztezajo vzdolž določenega območja.

Označitev urejene meje je postopek, pri katerem se v naravi z mejniki označijo točke že urejene meje parcele. Pri tem se položaj meje ne spreminja, temveč se obstoječa urejena meja prenese iz katastrskih podatkov v naravo.

Parcela je prostorsko odmerjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v katastru nepremičnin evidentirano z mejo ter označeno s parcelno številko.

Parcela je osnovna enota za evidentiranje zemljišč in je praviloma tudi osnovna enota, na katero se v zemljiški knjigi vežejo lastninske in druge stvarne pravice.

Parcelna številka je enolična oznaka parcele znotraj posamezne katastrske občine. Skupaj s podatkom o katastrski občini omogoča nedvoumno identifikacijo parcele.

Parcelacija je geodetski postopek, s katerim se spremeni struktura parcel. Z delitvijo se iz ene parcele oblikujeta dve ali več novih parcel, z združitvijo pa se več parcel združi v eno.

Parcelacija se pogosto izvaja zaradi prodaje dela zemljišča, priprave zemljišča za gradnjo, ureditve lastništva ali drugih prostorskih in nepremičninskih namenov.

Delitev parcele je postopek, pri katerem se iz ene obstoječe parcele oblikujeta dve ali več novih parcel. Nove parcele nastanejo z vpisom v kataster nepremičnin.

Združitev parcel je postopek, pri katerem se dve ali več parcel združi v eno parcelo. Za združitev morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, med drugim enako stanje lastninskih in drugih stvarnih pravic.

Preureditev parcel je katastrski postopek, s katerim se na določenem območju preoblikuje več parcel in njihove meje. Uporablja se predvsem pri kompleksnejšem urejanju parcelne strukture.

Pridobitelj je oseba, ki pridobi lastninsko ali drugo pravico na nepremičnini oziroma je upravičena do njene pridobitve na podlagi pravnega posla ali druge pravne podlage.

Projektna dokumentacija je sklop dokumentov, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti načrtovane oziroma izvedene gradnje.

Glede na namen in vrsto gradnje lahko vključuje različne vrste načrtov, tehničnih opisov, poročil, izračunov in drugih dokumentov.

Geodetski načrt je pogosto ena od pomembnih strokovnih podlag za izdelavo projektne dokumentacije.

Stranka v postopku je oseba, ki v postopku uveljavlja oziroma varuje svojo pravico ali pravno korist. Pri postopkih urejanja meje so lahko stranke lastnik parcele in lastniki sosednjih parcel, na katere se meja nanaša.

Stavba je objekt, v katerem so prostori, namenjeni prebivanju, opravljanju dejavnosti ali drugim namenom. V katastru nepremičnin se evidentirajo podatki o njenem položaju, obliki, površini, etažah in drugih predpisanih lastnostih.

Del stavbe je funkcionalna celota prostorov v stavbi, ki je primerna za samostojno uporabo. Pri etažni lastnini je posamezni del stavbe lahko na primer stanovanje, poslovni prostor, garaža ali drug samostojen del stavbe.

Zemljišče pod stavbo je območje zemljišča, ki ga določa navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem. Podatek o zemljišču pod stavbo se evidentira v katastru nepremičnin.

Površina parcele je podatek o velikosti zemljišča parcele. Pri novih in urejenih parcelah se površina izračuna iz koordinat točk, ki določajo mejo parcele.

Površina, navedena v katastru, zato ni nujno enaka površini, ki jo je lastnik izmeril na podlagi starega načrta ali grafičnega prikaza.

Stvarne pravice so pravice, ki učinkujejo proti vsem in so vezane na določeno stvar oziroma nepremičnino. Med najpomembnejše sodijo lastninska pravica, zastavna pravica, služnost in stavbna pravica.

Tehnični pregled je postopek, pri katerem se pri objektih, za katere je to predpisano, preveri, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in drugimi predpisanimi pogoji.

Preveri se lahko tudi ustreznost dokumentacije, izvedba minimalne komunalne oskrbe in druge zakonsko določene zahteve. Tehnični pregled je lahko del postopka za izdajo uporabnega dovoljenja.

Tloris stavbe je vodoravni prikaz zunanjega obrisa stavbe oziroma njenega dela. V katastru nepremičnin se evidentira položaj in oblika stavbe na zemljišču.

Urejena meja parcele je meja, ki je vpisana v kataster nepremičnin na podlagi dokončnega upravnega akta, pravnomočne sodne odločbe ali drugega ustreznega akta ter ima koordinate mejnih točk določene s predpisano točnostjo.

Urejena meja predstavlja uradno določeno mejo parcele v katastru nepremičnin.

Parcela je urejena, če ima v katastru nepremičnin urejeno celotno mejo. Urejena parcela ima vse meje urejene v skladu s predpisi.

Uporabno dovoljenje je upravna odločba, s katero pristojni organ dovoli uporabo objekta, kadar so za to izpolnjeni predpisani pogoji.

Pri nekaterih vrstah objektov se uporabno dovoljenje izda na podlagi tehničnega pregleda, pri drugih pa se lahko izda brez tehničnega pregleda. Ali je za posamezni objekt uporabno dovoljenje potrebno in kakšen je postopek njegove pridobitve, je odvisno od vrste in zahtevnosti objekta.

Zemljišče je del zemeljske površine, ki je v katastru nepremičnin evidentiran kot parcela. Zemljišče se lahko glede na dejansko in namensko rabo uporablja za različne namene, na primer za stanovanjsko gradnjo, kmetijstvo, gozdarstvo, promet in druge dejavnosti.

Zemljiška knjiga je javna evidenca, v kateri se vodijo podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z njimi. Vanjo se vpisujejo predvsem lastninska pravica, hipoteke, služnosti, stavbna pravica in druge pravice ter pravna dejstva.

Kataster nepremičnin in zemljiška knjiga imata različni vlogi: kataster evidentira predvsem fizične in dejanske podatke o nepremičninah, zemljiška knjiga pa pravice na nepremičninah.

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI) je uradna evidenca podatkov o objektih in omrežjih gospodarske javne infrastrukture.

V njem se evidentirajo različne vrste infrastrukture, med drugim:

• prometna infrastruktura,
• elektroenergetska infrastruktura,
• plinovodi,
• vodovodi,
• kanalizacija,
• elektronske komunikacije,
• druga infrastruktura v javni rabi.

Podatki ZK GJI so pomembni pri načrtovanju gradenj, izdelavi projektne dokumentacije, določanju obstoječe infrastrukture in drugih posegih v prostor.

Omrežje gospodarske javne infrastrukture (GJI) je povezano omrežje objektov oziroma naprav določene vrste gospodarske javne infrastrukture, ki ga upravlja pristojni upravljavec.

Pri načrtovanju gradnje je pomembno poznati potek obstoječih omrežij, saj lahko poseg v njihovo območje zahteva dodatne pogoje, soglasja ali zaščitne ukrepe.

Geodetski načrt za potrebe projektiranja je geodetski načrt, izdelan kot strokovna podlaga za pripravo projektne dokumentacije. Vsebuje podatke, ki so glede na predvideno gradnjo potrebni projektantu, med drugim podatke o reliefu, stavbah, parcelah, cestah, infrastrukturi in drugih značilnostih območja.

Zemljiškokatastrska točka je točka, s katero je v katastru nepremičnin določen položaj meje parcele. Vsaka takšna točka ima določene koordinate, podatke o njihovi točnosti in druge predpisane podatke.

Gradbena parcela je zemljišče oziroma sklop zemljišč, ki je namenjen gradnji posameznega objekta oziroma skupine objektov v skladu s prostorskimi akti in drugimi predpisi.

Pri načrtovanju gradnje je treba preveriti, ali zemljišče izpolnjuje pogoje za oblikovanje ustrezne gradbene parcele.